V iskanju ideje

Že nekaj časa razmišljam o tem, da bi začel pisati blog. Malo sem odlašal, predvsem zato, ker ponavadi v obilici drugih stvari, ki jih imam za narediti, enostavno nimam časa ali volje, da bi napisal novo objavo. Ampak sem si rekel, da bom kljub temu poskusil. Če me poznate, morda veste, da imam poleg te spletne strani še eno spletno stran – urosabram.com. Tudi tam včasih napišem kakšno objavo, predvsem kakšno zgodbo ali razmišljanje. Tako sem npr. objavil dva članka o izumitelju Petru Florjančiču in pa razmišljanje o iskanju ideje, ki je nastalo na podlagi pogovora z Vladom Kreslinom. In če tam objavljam bolj zgodbe, bi se tu rad osredotočil bolj na fotografijo. Morda bom pisal o tem kako je nastala kakšna posamezna slika, ali pa opisal dogajanje na kakšnem fotografiranju. Verjetno se bo našlo tudi kakšno bolj filozofsko razmišljanje o fotografiji, pa tudi kakšen nasvet, kako narediti dobro fotko. Teme bodo izbrane po trenutnem navdihu pa tudi po željah vas, ki to berete, mi sledite na instagramu itd. Vabim vas, da se mi pridružite pri ustvarjanju pa bomo sproti videli kam pridemo.

S Petrom Florjančičem. – Foto: Sabina Mišmaš

Tako, to je bilo za uvod, zdaj pa na prvo temo. Glede na to, da je to prva objava na tem blogu, se ni bilo težko odločiti glede teme. Vse se začne z idejo in tako je tudi ta prispevek posvečen ideji in iskanju le te. Kot sem rekel, sem o tem enkrat že pisal, a tokrat bi se rad osredotočil na moj tok mišljenja in na to kje jaz dobim ideje. Velikokrat me vprašate kje dobim ideje za moje fotke in za kakšne posebne efekte, ki jih uporabljam zraven pri fotografiranjih. Rad bi rekel, da sem tako pameten in izviren, da se vsega spomnim sam… a odgovor ni tako preprost.

Ideje ponavadi dobim tam, kjer nas danes večina dobi ideje – na internetu. Danes je veliko omrežij in strani, kjer je ogromno materiala in se hitro lahko najde primere slik, ki jih lahko uporabimo za navdih. Internet nam omogoča, da se lažje povežemo z ljudmi s celega sveta. Ko gledam slike na instagramu ali pa pinterestu, si sproti shranim in zabeležim kaj mi je všeč in kaj bi rad probal, kako bi rad fotkal. Včasih ideja čisto spontano pride sama, a že pred več kot dva tisoč leti je Salomon zapisal, da ni nič novega pod soncem… tako je tudi danes, ko je populacija še neštetokrat večja, težko priti do ideje, ki je ni še nihče uporabil. Pomembno pa je, da jo uporabimo na svoj unikaten način.

UV svetloba in flourescentne barve. MUA: Barvish.si Model: Matic Benet
Od teme do testiranja v praksi

Ponavadi ko razmišljam kaj bi slikal, najprej premislim kakšno temo fotografij bi rad imel in se šele potem lotim iskanja primerov slik in tega kako se bom stvari lotil. Kot sem rekel, hitro lahko najdemo nekoga, ki je stvar že probal… in tako vidim, če je vsaj približno taka, kot sem si jo zamislil v moji glavi. Seveda je potem velikokrat tako, da ko dejansko slikam, da ne izpade tako, kot je bilo na primeru. Ponavadi ko potem slikamo z modelom, nam je slika, ki jo naredimo še bolj všeč. Verjetno predvsem zaradi tistega občutka, da smo to naredili sami. Morda pa res naredimo nekaj boljšega… No, včasih pa pač ne gre tako kot sem si zamislil… pa stvar obrnem čisto drugače in tako vseeno dobim kakšno uporabno fotko.

Portret v bazenu. Model: Matic Benet
Akcija – reakcija

Seveda pa je tako, da čeprav je ideja začetek vsega, je pravzaprav popolnoma nepomembna… če je ne spravimo v prakso. Ni dovolj da imamo idejo v glavi, treba je spravit stvar v tek in nekaj naredit. Samo akcija bo sprožila reakcijo in samo naše delo bo spravilo idejo iz glave v resničnost. Velikokrat me kdo vpraša: Kako si prišel tja zraven? Kako si slikal tam? Kje si spoznal tega?

Odgovor je ponavadi enak – nekaj sem naredil.

Ali sem dvignil telefon in sem poklical za sestanek. Ali sem se usedel za računalnik in napisal email. Ali pa sem se spotoma ko sem šel po ulici spotoma ustavil v pisarni podjetja, ker sem slučajno dobil idejo, da bi lahko sodelovali in sem se kar tako spontano dogovoril za delo. Vedno znova me preseneti, kako naklonjeni so lahko ljudje ideji o sodelovanju, ampak če jim tega ne povemo, sploh ne pomislijo na to možnost.

Po naravi smo očitno taki, da se velikokrat bojimo narediti korak naprej… a kaj je najslabše, kar se lahko zgodi? Da ostanemo na istem? Potem je meni edino logično, da nekaj naredim, saj nočem ostati na istem mestu, ampak hočem iti naprej, hočem rasti, se učiti in biti vedno boljši v tem kar delam in v tem kar sem.

Barvni portret. Model: Matjaž Mavri Boncelj

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Copyright © by slikaj.se - Uroš S. Abram Photography - urosabram.com https://instagram.com/slikaj.se Politika zasebnosti.
error: Zaščitena vsebina!